Košarica
0
V nakupni košari ni artiklov.

Kako se uspešno spopasti z aknami in ogrci ne glede na vaša leta

Akne, mozolji in ogrci so ene najbolj perečih težav s kožo, s katerimi se spopadajo ljudje po celem svetu. Tu ne govorimo le o najstnikih, temveč tudi o običajnih zdravih odraslih. Večina preizkusi nemalo izdelkov, nasvetov, diet in vsega drugega razpoložljivega, da bi se rešili teh nadležnih pik, madežev, lukenj in hribčkov na obrazu. Vse skupaj pa večino spravlja na rob obupa. Imate tudi vi občutek, da ste poskusili že ČISTO VSE? In ugotovili, da je stanje vedno slabše in da se nečistoče vedno znova vračajo na obraz? Ne obupajte prezgodaj, saj smo vam spodaj pripravili najboljše od najboljšega, kar lahko storite za svojo problematično kožo. 

Kaj povzroča akne?

Ne glede na starost, spol, barvo kože ali narodnost, so vzroki za nastanek aken univerzalni in enaki za vse. Razumevanje tega vam bo pomagalo na poti k čisti koži. 

Najprej se je potrebno zavedati, da so akne in mozolji vnetno stanje kože, zato je potrebno storiti vse, da se vnetje ublaži in prepreči. Ne boste verjeli, a veliko izdelkov, ki naj bi pomagali v boju za čisto kožo pravzaprav vsebuje sestavine, ki povzročajo vnetja, stanje vaše kože pa zato vedno znova poslabšajo. 

Poleg vnetja pa se na koži dogaja še marsikaj, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek aken. Če razumemo, kako lahko začarani krog prekinemo, bomo tudi uspešni v boju proti aknam – ne le v najstniških letih, temveč skozi celo življenje. In ko govorimo o letih – akne in mozolji jih ne štejejo. Imajo jih tisti pri 15-ih, tisti pri 30-ih in tisti pri 55-ih.

Pet glavnih in en stranski razlog, ki pripomorejo k nastajanju mozoljev in aken:

1. Hormonsko dogajanje (prvotno zaradi androgenov, moških hormonov)

2. Vnetja (ja, spet smo tam ...)

3. Prekomerno proizvajanje maščob v maščobnih žlezah: maščobne žleze so v neposredni povezavi z aktivnimi androgeni, ki nadzirajo proizvajanje maščobe

4. Nepravilno ali prekomerno luščenje kožnih celic, tako na površini kot v samih porah

5. Nabiranje bakterij v porah, kar vodi k vnetjem

6. Občutljivostne reakcije na ličila, izdelki za nego kože, ki povzročajo draženje, občasno tudi nepravilna prehrana, alergije ali zdravila 

Kako mozolji pravzaprav nastanejo?

Znotraj žlez se nahaja bakterija Propionibacterium acnes (P. acnes), kjer najde popolno okolje za svojo rast. Odmrle kožne celice in odvečna maščoba v žlezah ustvarjajo popolno okolje za razcvet in rast teh bakterij. Ko se bakterija naseli, se zaradi povečanega proizvajanja maščobe lažje razmnožuje, kar povzroča vnetja in draženje. Zato je večina mozoljev in aken rdečih in otečenih, čeprav to še vedno ne razloži, zakaj so mozolji najbolj vidni in vneti ravno takrat, ko se nam dogaja kaj pomembnega – tik pred prvim zmenkom recimo … 

Ko je vse v redu, se kožna maščoba izloči iz por neopazno in pušča kožo mehko in gladko. Ko pa gre vse narobe, se pore zamašijo z odvečno maščobo, nevidnimi dlačicami in mrtvimi kožnimi celicami. Ko se to zgodi, se bakterijam odvija zabava njihovega življenja. V odgovor na to, naše telo začne proizvajati bele krvničke, ki hitijo na pomoč. Bel gnoj, ki ga lahko iztisnemo iz mozolja in zaradi katerega je glava mozolja bela, je pravzaprav vnetje, boj med belimi krvničkami in bakterijami. Ko oboji pomrejo, dobimo značilen beli izcedek. Preden pa se naučimo ravnati s temi nadležnimi belimi kapicami, ki se pojavijo od nikoder, poglejmo, katere so običajne zablode, v katere so nas prepričali ...  

Miti o aknah, ki zadeve le še poslabšajo

Najprej bi vam radi razkrili štiri najpogostejše mite o negi nečiste kože, ki le povečujejo izbruhe mozoljev in še bolj zamastijo že tako mastno kožo.

Mit št. 1: Mozolje se lahko posuši. Voda je edina stvar, ki se jo lahko posuši, mozolji pa z mokroto nimajo nikakršne povezave. Sušenje vode in snovi, ki vežejo vodo, koži onemogoča proces celjenja vnetij, zato sušenje kože pravzaprav le še spodbuja rast bakterij.

Mit št. 2: Mozolje povzroča umazanija. Zaradi tega zmotnega prepričanja obstaja na trgu nešteto mil in preagresivnih gelov za čiščenje obraza, ki dajejo le kratkotrajni občutek suhe kože in navidezne čistosti, saj se koža kmalu prične le še bolj mastiti.

Mit št. 3: Mozolje targetiramo posamezno. Če se ukvarjamo samo z mozolji, ki so na koži vidni, pomeni, da zanemarjamo tiste, ki so v nastajanju. In začarani krog nastanja mozoljev na obrazu se prične. Posamezno zdravljenje mozoljev (»spot treatments«) deluje dobro v primerih, ko imate težave le s spontanimi in občasnimi izbruhi mozoljev, vsekakor pa tak način ni primeren za vse tiste, ki imajo večje težave z nečistočami.

Mit št. 4: Če peče ali skeli, zagotovo deluje. Sestavine, ki povzročajo pekoči ali skeleči občutek, so najpogosteje alkohol, mentol, poprova meta, evkaliptus in limona. Vse naštete sestavine so zelo pogosto prisotne v izdelkih za nego nečiste kože. Tu je potrebno izpostaviti, da ne obstajajo raziskave, ki bi pokazale kakršnekoli prednosti teh sestavin pri mastni in nečisti koži. Omenjene sestavine žal kožo le dražijo, kar vzpodbudi živčne končiče v porah, kar pa vodi v prekomerno nastajanje maščob. Stanje kože se zato seveda slabša in ne izboljšuje.

Priporočamo vam naslednje izdelke

Paula’s Choice

Redna cena: 32,00 €

Special Price 28,80 €

Česa nikakor ne počnite

  • Ne uporabljajte preagresivnih čistil. Kožo vedno čistite z nežnimi geli za čiščenje obraza.
  • Obraza nikoli ne umivajte s trdimi mili. Mila kožo namreč sušijo, predvsem pa sestavine, ki milo držijo skupaj, dodatno mašijo pore.
  • Mozoljev ne stiskajte sami. Glede na način izstiskanja je odvisno ali bo za mozoljem ostala čista koža ali brazgotina. Težje akne in njihovo agresivno stiskanje vodi poškodbe kože.
  • Pri čiščenju obraza (in telesa) ne uporabljajte ekstremnih temperatur – zelo hladne ali zelo tople vode. Vroči ali mrzli obkladki čisto nič ne pripomorejo k čiščenju obraza, temveč podaljušujejo vnetje in preprečujejo celjenje. Pore se na tak način le dodatno razdraži in prisili k tvorjenju maščob.
  • Na lase, še posebej, če so ti stalno v stiku s kožo na čelu, ne nanašajte debelih plasti laka in voska za lase. Sestavine teh izdelkov mašijo pore, če pa so v stalnem stiku s čelom, veste, kaj se bo zgodilo ...

To pa lahko storite!

Nežno čiščenje

Prvi in osnovni korak, ki se ga moramo naučiti, je nežno čiščenje obraza. Blagi in v vodi topni geli za umivanje obraza pomagajo k odstranjevanju maščob s kože in mozoljev, vaša koža pa z njihovo uporabo ne bo ostala neznosno suha. 

Uporaba salicilne kisline

Za pomirjanje kože in protivnetno delovanje toplo priporočamo uporabo salicilne kisline, ki ima edinstveno lastnost in sicer ima zmožnost prodiranja globlje v pore, kjer topi maščobo in tako preprečuje nastajanje mozoljev in ogrcev.

Kožo razkužite s benzoil peroksidom

Benzoil peroksid je trenutno znan kot najboljši uničevalec bakterij na koži obraza in telesa, kar se jih da dobiti (v tujini) brez recepta zdravnika. Prodre globoko v pore, pobije bakterije in preprečuje vnetja. Ker je možnost draženja na koži po uporabi majhna, hkrati pa bakterije nanj ne morejo postati imune, je odličen v boju za čisto kožo. 

Alternativna zdravljenja aken

Nežna nega obraza je bistven začetek, a vendar se moramo zavedati, da ne prenašamo vsi enako dobro sestavin (npr. benzoil peroksida ali salicilne kisline). Obstajajo tudi dobre alternative tem sestavinam, o katerih lahko preberete več v nadaljevanju.

Olje čajevca je v raziskavah pokazalo antibakterijsko delovanje, čeprav na žalost deluje tudi malce dražeče.

Niacinamid in nikotinska kislina sta izvlečka vitamina B3. Raziskave kažejo, da lahko pomagata pri boljšem izgledu aknaste in mozoljave kože, saj delujeta protivnetno. 

Prebiotiki in probiotiki. In vitro raziskave so pokazale, da se lahko probiotiki in prebiotiki borijo proti bakterijam v telesu, ki lahko vodijo k vnetjem, kar mozolji in akne dejansko so.

Maščobne kisline so zanimiva skupina, ki lahko vpliva na izbruhe mozoljev in nečistoč, ni pa čisto jasno, kako delujejo in pri kom so učinki pozitivni, pri kom pa negativni. 

Žveplo lahko do določene mere na mozolje deluje dezinfekcijsko. Po drugi strani pa je nujno vedeti, da je ta sestavina izredno močna že v minimalnih količinah, zato je morda bolje izbrati kako drugo. Lahko se namreč zgodi, da se stanje zaradi močnega draženja še poslabša. Zato se je žveplo tudi precej umaknilo iz izdelkov za nego mozoljaste kože.

Dieta in prehranjevanje lahko pozitivno ali negativno vplivata na nečistoče na koži. Reakcije telesa na določeno hrano so lahko mozolji, nekatere skupine hrane pa lahko zmanjšajo njihovo pojavljanje – najbolje bo, da preizkušate na vsaka dva tedna, da boste najbolj prepričani.

Ličila so prav tako lahko krivec za nastanek dodatnih mozoljev. V večini primerov, ko je to res, je težava v nepopolnem odstranjevanju ličil pred spanjem ali pa nanašanje pudra ali obarvane kreme v predebelih plasteh, kadar želimo mozolje prekriti, pravzaprav pa si tako mašimo pore.

 

Kaj storiti, ko ne deluje niti ena terapija brez recepta

Kljub nekaterim odličnim izdelkom, ki jih dobimo brez zdravniškega recepta, so lahko mozolji in akne včasih zelo trdovratna nadloga. V teh primerih vam ne priporočamo dodatnega zapravljanja – obiščite dermatologa. Obstaja namreč precej zdravil, ki jih dobite po zdravnikovem nasvetu in receptu, ki vam lahko precej olajšajo življenje in polepšajo obraz. V vsakem primeru pa vam svetujemo, da se vzdržite uporabe izdelkov, ki vašo kožo dražijo, vas pečejo ali skelijo. 

Antibiotiki v kremi na recept so nekaj, o čemer bi se vsekakor splačalo razmisliti, ko ste poskusili že vse ostalo. Z dermatologom se lahko pogovorite o tistih, ki so znani pod imeni erythromycin, clindamycin, minocycline ali tetracycline. 

Antibiotiki v tabletah ali kapsulah so lahko izredno učinkoviti, saj delujejo na nepravilnosti znotraj telesa, vprašanje je le, če se zaradi njihove učinkovitosti splača svoje telo izpostaviti možnim stranskim učinkom.

Dapson je površinsko dezinfekcijsko sredstvo s 5% učinkovine, ki ga dobite z receptom v lekarni. Znan je tudi pod imenom Aczone, vendar gre za precej močno zdravilo, zato se z dermatologom dobro pogovorite o možnostih. 

Azelaična kislina naj bi delovala v koncentriranosti 15 do 20% proti bakterijam, ki povzročajo akne in bakterije, hkrati pa deluje tudi protivnetno.

Retinoidi, ki so na voljo z receptom (Retin-A, Avita, Atralin in drugi) in drugi izvlečki vitamina A (tazaroten in adapalen) lahko bistveno vplivajo na stanje aknaste in mozoljaste kože. 

Dodatki k prehrani kot so na primer vitamini, minerali ali zeliščni izvlečki, lahko v določenih kombinacijah odlično vplivajo na stanje naše kože in preprečijo pogostejše napade mozoljev. 

Kontracepcijske tablete (vsaj nekatere) so znane, da lahko skorajda popolnoma ozdravijo mozolje pri posameznikih – verjetno tistih, ki imajo težave s hormonskim neravnovesjem. Delno namreč zmanjšujejo nivo moških hormonov v telesu, ki so v večini primerov odgovorni za nastanek mozoljev.

 

Kako pa naj negujem mastno kožo?

Akne, mozolji in mastna koža gredo skoraj vedno z roko v roki, a nadziranje mastnosti kože je zahtevna naloga. Od zunaj namreč zelo težko uravnavamo nastajanje maščob znotraj kože. V primeru, da potrebujete kontracepcijo, je lahko dvojna naloga kontracepcijskih tablet prav dobrodošla, vendar ne deluje pri vseh enako, seveda pa jih nikakor ne priporočamo moškim, ki pa se prav tako borijo proti mozoljem in aknam. Ker pa dodatno nastajanje maščob v koži lahko povzroča dodatno draženje na površini kože, najprej priporočamo, da se znebite vseh izdelkov, ki vašo kožo dražijo in ne delujejo tako, kot bi želeli. 

Pri negi mastne kože vam predlagamo sledeče:

- za vpijanje odvečne maščobe na koži uporabite maske iz gline, ki delujejo vsaj površinsko

- za pudre in obarvane kreme priporočamo, da izberete izdelke, ki vašo kožo matirajo

- kot celotno linijo pa vam vsekakor priporočamo rutinsko nego z izdelki linije Clear

 

Bitko lahko dobite tudi vi!

Opisali smo več načinov s katerimi se lahko borite in seveda zmagate v boju z mozolji in aknami. Za svojo kožo skrbite NEŽNO in REDNO, nikar pa ne obupajte. Do želenih rezultatov lahko pridete, vendar ne čez noč in ne “z glavo skozi zid”. Najprej iz svoje rutine odstranite vse izdelke, ki ne delujejo, ki vašo kožo izsušujejo in jo dražijo. Že to je odličen začetek! Nato pa poskusite izdelke, ki ne vsebujejo nobenih dražečih sestavin – priporočamo linijo Clear, če pa tudi to ne bo uspešno, predlagamo, da se obrnete na svojega osebnega zdravnika, ki vam bo dal napotnico za dermatologa ali pa morda že kar recept za zdravila. Mozolji in akne so za kožo nevarni zato, ker povzročajo brazgotine, za vas pa zato, ker zbijajo samozavest in vam kvarijo kakovost življenja.

 

Viri: Journal of Investigative Dermatology, January 2013, ePublication; BiomaterialsAugust 2009, pages 6035–6040Dermatologic ClinicsJanuary 2009, pages 33-42; Advances in Biochemical Engineering/Biotechnology, volume 111, 2008, pages 1–66; Journal of Drugs in Dermatology, December 2008, pages 1149–1152; January 2008, pages 13–16; October 2007, pages 981–987and September 2007, pages 878–880Lipids in Health and Disease, October 2008, page 36; Journal of Reproductive Medicine, September 2008, pages 742–752; Seminars in Cutaneous Medicine and Surgery, September 2008, pages 170–176 and pages 183–187British Journal of Dermatology, August 2008, pages 480–481, February 2008, pages 208–216, January 2008, pages 122–129, March 2007, pages 428–432, and May 2000, pages 885–892; Archives of Dermatological ResearchJuly 2008, pages 311–316; American Journal of Clinical DermatologyJune 2008, pages 369–381, and June 2004, pages 459–462, and 2001, volume 2, issue 4, pages 263–266Expert Opinions in Pharmacotherapy, April 2008, pages 955–971; Dermatology Therapy,– March-April 2008, pages 8695CutisAugust 2008, pages S5–S12, February 2008, pages 171–178, January 2008, pages 81–86; November 2007pages 400–410, and July 2006, supplemental pages 34–40; Antisepsis, Disinfection, and Sterilizationby Gerald E. McDonnell, 2007, ASM Press, page 135Clinical TherapyJune 2007, pages 1086–1097; Journal of the American Academy of DermatologyMarch 2007, pages e10–e20, and August 2000, supplemental, pages 47–50; Journal of Cosmetic Laser Therapy, June 2006, pages 96–101; International Journal of Cosmetic Science, February 2007, pages 63–64; Skin Pharmacology and Physiology, May 2006, pages 283–289; Journal of Trace Elements in Medicine and BiologyJanuary 2006, pages 3–18Dermatologic Therapy2004, volume 17, supplemental 1, pages 16–25; Clinical DermatologySeptember-October 2004, pages 360–366; Journal of Cosmetic DermatologyApril 2004, pages 88–93Journal of Cosmetic ScienceJanuary-February 2004, pages 65–80; Dermatology, January 2003, pages 17–23Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology, December 2001, page 43Journal of EthnopharmacologyNovember 2001, pages 99–102, and December 1995, pages 127–132Cosmetic DermatologyOctober 2001, pages 65–72Medical Electron MicroscopyMarch 2001, pages 29–40Journal of Cutaneous Medical SurgeryJanuary 2001, pages 37–42; Archives of DermatologyNovember 2000, pages 1390–1395International Journal of DermatologyJanuary 2000, pages 45–50; The Medical Journal of Australia, October 1990, pages 455–458; and Seminars in DermatologyDecember 1990, pages 305–308.

VIP PONUDBE IN NOVOSTI

Vpiši se na e-novice. Brez skrbi, novičke pošiljamo le,
ko imamo kaj zanimivega za povedati.
w